Slovenska kulinarika in tradicionalne jedi


Kulinarika in tradicionalne jedi

Slovenska kulinarika preprosto ne pozna enotnega kulinaričnega izročila. Po vsej slovenski deželi naj bi obstajalo več kot štirideset različnih kulinaričnih izročil, saj je slovenska kuhinja posledica velike pestrosti in raznolikosti, lege dežele, podnebja, gibanja vetra, vlage, površja in seveda zgodovine. Poleg tega pa je prevzela tudi nekaj kulinaričnih usmeritev svojih mejnih sosed, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Na severovzhodu Slovenije se razprostira Panonska nižina, na vzhodu sta zeleni in hriboviti Dolenjska in Bela krajina, na jugu Primorska – Kras in Obalna regija, v severozahodni Sloveniji se razprostirajo Alpe, na vzhodu pa vinski griči Štajerske. Vsa ta raznolikost vpliva na razvoj velike pestrosti in ponudbe, ki je bogato zastopana v slovenski kulinariki.

Slovenska kulinarika in tradicionalne jedi,kulinarika

Tradicionalne gorenjske jedi so neločljivo povezane s planšarskim življenjem in izročilom. Tako v gorenjski kulinariki ne manjka ne kravje mleko ne sir. Pastirji so uživali tudi veliko kislega mleka in koruznih, ajdovih, krompirjevih ali pšeničnih žgancev, zabeljenih ali z zaseko, ocvirki, drobtinami, ali pa postreženih s pečenimi jajci. V gorenjski kulinariki je značilna planšarska jed tudi masovnik ali maslenik. Nižje v dolinah pa lahko okusimo tudi odlične krape, zabeljene testene žepke ali »krapce« z različnimi nadevi. Kot priloge ne gre pozabiti prosene in ajdove kaše ter kuhanih štrukljev ter raznovrstnih jedi iz divjačine, med katerimi slovi gamsova juha.

V mesni kulinariki Gorenjske je še posebej znana kranjska klobasa, zaščitena slovenska posebnost, poleg nje še pečenica in krvavica, pa gorenjska »prata« ali »budl«, to je štruca z nadevom iz prekajenega mesa in kruha. Za ljubitelje mesa je kulinarično doživetje tudi tržiška bržola.

Če se odpravimo na Štajersko in okusimo tamkajšnje jedi ugotovimo, da je štajerska kulinarika težka in kalorična. Uporablja veliko maščob živalskega izvora, močnatih jedi, krompirja in fižola, masla, smetane in jajc, tudi gobe; razen zelja in repe pa je zelenjave precej malo.

Tradicionalna štajerska in tudi koroška kulinarika torej vključuje jedi, kot so krompirjeva juha z mlekom, štajerska kisla juha, prežganka in smetanova juha. Na mesne jedi je precej vplivala grajska, samostanska in premožnejša kuhinja – suhe klobase, krvavice, pečenice in meso iz »tunke« ter »bunka«, v jeseni ob martinovanju pa tudi pečena gos ali raca. V štajerski kulinariki ne manjkajo niti škrobnate jedi – fižolov golaž, ajdova kaša z gobami, ajdovi cmoki ter jedi iz krompirja, in seveda tudi žganci.

Poglavje zase pa je Prekmurje, ki slovi predvsem po prekmurski gibanici z nazivom zajamčene tradicionalne posebnosti, ter bograču. Mogoče manj znane, a nič manj okusne pa so bujta repa, različne pečene močnate jedi, posolanka, ajdove, koruzne in pšenične »zlevanke«, različni zavitki, imenovani »retaš« in nekakšna pogača, imenovana »bosman«. Prekmurska kulinarika pa ima še poseben okus zaradi bučnega olja in ostre paprike.

Dolenjska kulinarika pa se ponaša predvsem z izročilom skromnosti, saj se je včasih na Dolenjskem in v Beli krajini jedlo skromno iz doma pridelanih živil. Dolenjska in Bela krajina sta tako poznani po različnih vrstah štrukljev, žgancev ter po okusnem kremastem matevžu, to je z maščobo zabeljenem pretlačenem fižolu in krompirju. Kulinarika jugovzhodne Slovenije je sestavljena tudi iz raznih kaš, polente, mlincev ter jedi iz zelja in repe, ki je bila v preteklosti pomemben del prehrane. Obiskovalci tega dela Slovenije zagotovo ne bodo razočarani nad na ražnju pečenem jagenjčkom in odojkom ter jedem ob kolinah – pečenice in krvavice. Posebej priljubljena je tudi perutnina z mlinci in rdečim zeljem, zlasti ob Martinovem. Dežela slovi tudi po odličnih suhomesnatih izdelkih, saj mnogo domačinov prideluje svoje lastne salame in klobase.

Med pecivi in pekovskimi izdelki je zelo znana belokranjska pogača z označbo tradicionalnega ugleda, brez katere ni nobene pojedine ali pokušnje vina v zidanici. Ta regija goji tudi posebno spoštovanje do kruha, posebno doma pečenega.

Bogata in raznolika je tudi primorska kulinarika. Gospodinje v Posočju že od nekdaj pripravljajo polento z ocvirki ali z gobami, pravo soško postrv ter z različnimi nadevi polnjene štruklje. Za Idrijo so seveda najbolj značilni idrijski žlikrofi, pa tudi bakalca, štruklji ipd, za Brda različne zelenjavne juhe, mineštre in seveda češnje, ki v Brdih obrodijo prve v Sloveniji. Vipavska dolina slovi po domačih salamah, siru in vipavskem pršutu, Kraška kulinarika pa izpostavlja teranove supe – rezine, ki jih prelijejo s teranom, ter zeliščno frtaljo, okusno joto in krompirjeve cmoke s češpljami. Na primorskem pa je še okusna Istrska kulinarika z močnim vplivom italijanske kuhinje – testenine in mineštre, »fuži«, lazanje, sveže ribe in ribje jedi, kot je brodet.

Slovenska kulinarika je torej zelo raznolika in pestra, z dolgo zgodovino in s sledovi številnih vplivov. Da je bila kuhinja pomembna, priča tudi prva slovenska kuharska knjiga, ki jo je napisan Valentin Vodnik l. 1799, »Kuharske bukve«. Opisujejo recepte in vsebujejo tudi navodila za pravilno in predvsem zdravo kuhanje.

Kulinarika

close

Moja KulinarikaKuharski Recepti, Kulinarična Slovenija Net

Structured Data, Review
Title: Slovenska kulinarika in tradicionalne jedi
Reviewed by Slovenia Slovenija on Apr 3
Rating: 5.0
Summary: Slovenska kulinarika, Slovenian cuisine, Slowenisch Küche, Cucina
Description: Slovenska kulinarika – Po vsej slovenski deželi naj bi obstajalo več kot štirideset različnih kulinaričnih izročil, saj je slovenska…


Preberite tudi



Dodaj odgovor

oglaševanje turizma na internetu Slovenija Slovenia


Na vrh strani...